APDEJT.si

Nova študija ugotavlja, da svetovne načrtovane količine izkoriščanja premoga, nafte in plina presegajo cilje Pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Kljub podnebnim obveznostim številne države načrtujejo povečanje uporabe fosilnih goriv, kar ogroža doseganje podnebnih ciljev.

BP je sporočil, da je v bloku Bumerangue v brazilskem bazenu Santos odkril največje nahajališče nafte in plina v zadnjih 25 letih. Nahajališče se nahaja približno 500 metrov globoko, vrtina pa je dosegla globino 5.855 metrov. Prvi vzorci so pokazali visoke ravni ogljikovega dioksida, kar bi lahko otežilo in podražilo razvoj.

Evropa se je uspela izogniti trgovinski vojni z ZDA, vendar je njena industrijska konkurenčnost še vedno ogrožena zaradi nestabilnosti cen fosilnih goriv in pomanjkljivosti na trgu z električno energijo. Kritiki opozarjajo, da bi predlagani 750 milijard dolarjev vreden energetski dogovor z ZDA lahko ogrozil podnebne cilje EU in njeno energetsko varnost, saj bi jo potencialno zaklenil v odvisnost od fosilnih goriv.

Slovenija in Evropa se pripravljata na znatno povečanje povpraševanja po električni energiji do leta 2040. Glavna gonila tega trenda sta naraščajoče število električnih vozil in vse večja uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje. Poleg tega države želijo zmanjšati odvisnost industrije od fosilnih goriv, kar dodatno povečuje potrebo po elektriki. Energetski sektor se sooča z izzivi prilagajanja na ta pričakovani porast, kar bi lahko vodilo v višje stroške za končne porabnike.

Mednarodno sodišče je v svojem mnenju potrdilo, da bi izdajanje novih dovoljenj za pridobivanje nafte in plina ter subvencije za fosilna goriva lahko kršili mednarodno pravo. S tem je sodišče zagotovilo podlago za podnebne tožbe po vsem svetu in povečalo pritisk na države glede podnebne zakonodaje.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutereš je poudaril, da smo na pragu nove dobe čiste energije. Lani so skoraj vse nove energetske zmogljivosti prišle iz obnovljivih virov, naložbe v čisto energijo pa so dosegle 2 bilijona dolarjev, kar je precej več kot naložbe v fosilna goriva. Gutereš je opozoril, da države, ki se oklepajo fosilnih goriv, sabotirajo svoja gospodarstva, namesto da bi jih ščitile, in pozval k takojšnjemu prehodu na čisto energijo.

Združeni narodi so potrdili, da je svetovni prehod na obnovljive vire energije dosegel »pozitivno prelomno točko«, kjer sta sončna in vetrna energija postali še cenejši in razširjenejši. Vendar so opozorili, da se prehod na obnovljive vire energije ne dogaja dovolj hitro, kljub temu da so ti viri cenejši in bolj razširjeni od fosilnih goriv.

Generalni sekretar ZN António Guterres je izjavil, da so fosilna goriva 'izgubila pot', saj se svet približuje prelomni točki v boju proti podnebnim spremembam. Poročila kažejo, da so obnovljivi viri predstavljali 92,5 odstotka vseh novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije leta 2024, pri čemer je 90 odstotkov projektov obnovljive energije cenejših od fosilnih goriv. Medtem se Kitajska, največja onesnaževalka z ogljikovim dioksidom, ki se zanaša na premog, nafto in plin za gospodarsko rast, spopada z izzivom prehoda na obnovljive vire. Rešitev vidijo v tehnologijah zajemanja, izkoriščanja in shranjevanja ogljika (CCUS), da bi država lahko vodila pri čiščenju in izgradnji mostu do čistejše energetske prihodnosti.